Pravice pri študentskem delu

Odmori in delovni čas

• Odmor: pri 8 urah dela ti pripada 30-minutni odmor, ki se všteva v delovni čas. Pri vsaj 4 urah dela na dan pripada sorazmeren odmor. Odmor se lahko izrabi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem.
• Polnoletni: polni delovni čas največ 40 ur na teden, delovni dan največ 10 ur; nadure največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto.
• Mlajši od 18 let: brez nadur, brez nočnega dela (med 22:00 in 6:00), največ 8 ur na dan in 40 ur na teden, vsaj 12 ur počitka med dnevoma in 48 ur tedenskega počitka; 30-minutni odmor že pri 4,5 urah dela; prepovedana so tvegana dela.

Ali se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo?

Da. Od 1. 2. 2015 je študentsko delo vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prispevek 13,95 % od bruto zneska se šteje v pokojninsko dobo. Prizna se največ 12 mesecev dobe na leto — en mesec za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače. Izpis dobe dobiš pri ZPIZ. Po ZUPŠ-2 lahko pri prvi zaposlitvi uveljavljaš dodatek na delovno dobo (odvisno od kolektivne pogodbe delodajalca).

Kaj če delodajalec ne plača?

Če delodajalec ne plača, si PŠS aktivno prizadeva za izterjavo plačila — v določenih primerih izplačilo študentu tudi založimo. Tvoja zaščita je napotnica, izdana pred začetkom dela; delo brez napotnice je prekršek. Če delo poteka kot redna zaposlitev (nepretrgano, po navodilih delodajalca, vključen si v delovni proces), imaš po 13. členu ZDR-1 pravico zahtevati pogodbo o zaposlitvi.

Ali zaslužek vpliva na socialne pravice?

Od 1. 6. 2022 se zaslužki prek študentskega servisa do višine minimalne plače NE štejejo v izračun za otroški dodatek, državno štipendijo in znižano plačilo vrtca. Štejejo pa pri denarni socialni pomoči in subvenciji najemnine.

Delo prek napotnice je mogoče samo v Sloveniji — na napotnico ne moreš delati v tujini.

→ več odgovorov v pogostih vprašanjih za študente