Pogosta vprašanja

Plačate samo dejansko opravljene ure – ni stroškov regresa, plačanega letnega dopusta, bolniške ali odpravnine. Sodelovanje lahko kadarkoli prekinete brez odpovednih rokov, kar omogoča hitro prilagajanje obsegu dela (sezona, projekti, konice). Hkrati je študentsko delo odličen način za testiranje in selekcijo bodočih rednih sodelavcev.

Pri redni zaposlitvi se sklene pogodba o zaposlitvi z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (regres, dopust, bolniška, odpravnina, odpovedni roki). Pri študentskem delu teh obveznosti ni, delo pa mora biti začasno oziroma občasno. Pozor: če ima delo vse elemente delovnega razmerja (trajno, nepretrgano, pod nadzorom in po navodilih delodajalca), mora delodajalec osebo zaposliti – študentsko delo ni nadomestilo za sistematizirano delovno mesto.

Delo prek napotnice lahko opravljajo osebe z veljavnim statusom dijaka ali študenta v Sloveniji ali tujini, ki niso redno zaposlene in niso prijavljene kot brezposelne osebe na Zavodu RS za zaposlovanje. Spodnja meja je dopolnjenih 15 let in zaključena osnovna šola; za izredne dijake (udeležence izobraževanja odraslih) velja zgornja meja 26 let. Delo lahko opravljajo tudi tujci, ki se šolajo v Sloveniji, če imajo urejeno dovoljenje za prebivanje.

Podjetje se registrira na portalu, kjer vnese osnovne podatke (naziv, naslov, davčno in matično številko, TRR). Po potrditvi dostopa se prijavite v portal, kjer urejate vse v zvezi s študentskim delom: objave del, zahtevke za napotnice, napotnice, obračune, račune in plačila.

Domov (pregledna nadzorna plošča), Moji podatki (podatki podjetja in kontaktne osebe), Seznam del (objava in pregled oglasov), Zahtevki za napotnice (vaše zahteve za izdajo napotnic), Napotnice (izdane napotnice WR-XXXXX), Obračuni (obračun opravljenih ur), Računi (izdani računi RAC-XXXXX) in Plačila (pregled plačil). Vsak razdelek pokriva en korak delovnega procesa od objave dela do plačila.

Podatke podjetja urejate v razdelku Moji podatki. Nekatera polja (npr. naziv, davčna in matična številka, sedež) so zaklenjena, ker so uradni registrski podatki – njihovo spremembo morate sporočiti prek zahtevka za spremembo, da jo administrator preveri in potrdi. Kontaktne podatke in nastavitve prejemanja računov običajno urejate sami.

V razdelku Moji podatki dodate kontaktne osebe in jim določite vlogo: primarni kontakt, kontakt za napotnice in računovodski kontakt. Tako pravo obvestilo (npr. o napotnici ali računu) prejme prava oseba. Uporabnike, ki ne delajo več pri vas, lahko odstranite.

V razdelku Seznam del izberete objavo novega oglasa in vnesete vrsto dela, kraj, urno postavko in pogoje. Oglas je viden dijakom in študentom, ki se nato prijavijo. Prijave zbirate pregledno na enem mestu v portalu.

Zahtevek za napotnico je vaša prošnja, da se za določenega študenta izda napotnica – oddate ga v razdelku Zahtevki za napotnice. Napotnica (WR-XXXXX) pa je dejanski pravni dokument, ki ga na podlagi vašega zahtevka izda administrator servisa in šele ta dovoljuje opravljanje dela. Z drugimi besedami: zahtevek je naročilo, napotnica je izdani dokument.

Ko se z dijakom/študentom dogovorite za delo, v razdelku Zahtevki za napotnice oddate zahtevek z imenom študenta in vrsto dela. Servis nato izda napotnico, ki se prikaže v razdelku Napotnice. Pomembno: zahtevek oddajte pred začetkom dela.

Napotnica je pravna podlaga za opravljanje študentskega dela in nadomešča pogodbo – dodatne pogodbe z dijakom/študentom ni treba sklepati. Delo brez veljavne napotnice se šteje za delo na črno, za kar so v primeru inšpekcijskega nadzora kaznovani tako delodajalec kot dijak/študent. Zato mora biti napotnica vedno izdana pred začetkom dela, vključno z uvajanjem.

Veljavnost napotnice je vezana na status dijaka/študenta. Dijakom status običajno poteče 31. avgusta, študentom 30. septembra, lahko pa poteče tudi sredi leta, če je status krajši. Ko veljavnost poteče, je za nadaljevanje dela treba izdati novo napotnico.

Da. Če dijak/študent pri vas opravlja različne vrste del, ima lahko več napotnic z različno vrsto dela. Priporočljivo je, da vrsta dela na napotnici čim bolj natančno opisuje dejansko delo.

Vse izdane napotnice so v razdelku Napotnice, kjer lahko vsako odprete in prenesete oziroma natisnete v PDF obliki. Če inšpektor zahteva papirno napotnico, jo poiščete in natisnete prav tukaj.

Po opravljenem delu v razdelku Obračuni vnesete opravljene ure in urno postavko za posameznega dijaka/študenta (lahko vnesete bruto ali neto postavko). Na podlagi potrjenega obračuna servis izda račun. Dokler obračun ni obdelan, ga lahko še popravljate; ko je obdelan, popravljanje in brisanje nista več mogoča. podrobna navodila za obračun napotnic

Vsi izdani računi so v razdelku Računi, vsak z oznako RAC-XXXXX. Tam lahko račun odprete, prenesete PDF in vidite njegov status ter rok plačila. Razdelek Plačila prikazuje, kateri računi so že poravnani.

Vsak račun je vezan na obračun, zato lahko za posamezni račun v razdelku Računi (oziroma prek povezanega obračuna) odprete specifikacijo z dijaki/študenti, urami in zneski, ki sestavljajo skupni znesek računa.

V razdelku Moji podatki izberete želeni način prejemanja računov: PDF po e-pošti, e-račun, po pošti ali ročno. E-račun je strukturiran elektronski dokument, ki ga vaš računovodski sistem samodejno obdela; proračunski uporabniki (javni sektor) morajo račune skladno z zakonodajo obvezno prejemati kot e-račune prek sistema UJP.

Račun poravnate z nakazilom na poslovni račun servisa (IBAN je naveden na računu) prek sistema SEPA, in sicer do roka plačila (valute), ki je naveden na računu. Rok plačila je prilagodljiv in se lahko razlikuje med računi. Po prejemu vašega plačila servis prek SEPA izvede nakazilo neto zaslužkov dijakom/študentom.

V večini primerov servis zaslužke zalaga (ob izpolnjevanju pogojev oziroma glede na boniteto podjetja), zato dijak/študent prejme nakazilo že isti ali naslednji delovni dan po prejemu obračuna, vi pa znesek nakažete servisu pozneje, do roka plačila, navedenega na računu.

»Izdan« pomeni, da je račun izdan in čaka na plačilo, »Plačan« pa, da je bil zaznan vaš priliv in je račun poravnan. Glede na prejeta plačila se status lahko prikaže tudi kot »Za plačilo« ali »Delno plačan«. Pojavijo se lahko še »Osnutek« (račun še ni izdan), »Poslan«, »Preklican« in »Storniran«. Statusi vam omogočajo enostaven pregled nad tem, kateri računi so še odprti.

Na bruto zaslužek dijaka/študenta se obračunajo koncesijske dajatve in prispevki delodajalca, na ta del pa še DDV. Skupni delež dajatev in prispevkov znaša 33,07 %, na to pa se obračuna še 22 % DDV, zato je efektivni strošek za podjetje približno 1,4-kratnik bruto urne postavke, izplačane študentu. Natančen znesek izračunate s kalkulatorjem stroškov. kaj je koncesijska dajatev in kam gre denar

Račun vsebuje: Bruto izplačilo študentu + Koncesijska dajatev (16 %) + Prispevki delodajalca (PIZ, ZZ, poškodbe pri delu, PDO/dolgotrajna oskrba) + Dodatna koncesijska dajatev (2 %) + DDV (22 %) = Skupaj za plačilo. Vse dajatve in prispevke v celoti krije delodajalec; od bruto zneska študenta se odvede le prispevek PIZ, ki se študentu šteje v pokojninsko dobo.

Koncesijska dajatev znaša 16 % in dodatna koncesijska dajatev 2 % (obe od bruto zaslužka). Prispevki delodajalca so: PIZ 8,85 %, zdravstveno zavarovanje 6,36 %, poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 % ter dolgotrajna oskrba (PDO) 1 % – slednja se obračuna le za dijake/študente, stare 18 let ali več, ki so državljani RS oziroma tujci z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Prispevki se obračunajo od osnove, znižane za 10 % normiranih stroškov. Skupni delež dajatev in prispevkov znaša 33,07 %, na to pa se obračuna še 22 % DDV.

DDV po stopnji 22 % se obračuna na koncesijski dajatvi in na prispevke delodajalca, ne pa na bruto zaslužek dijaka/študenta. Skupna obdavčitev študentskega dela z DDV znaša 63,10 %, kar pomeni, da za 100 EUR neto zaslužka študenta podjetje plača račun v višini 163,10 EUR.

Skladno z novelo Zakona o urejanju položaja študentov od 5. februarja 2026 zakonsko določena minimalna urna postavka znaša 8,98 EUR bruto oziroma 7,73 EUR neto. Razlika med bruto in neto je 13,95 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se študentu šteje v pokojninsko dobo. Plačilo pod minimalno postavko ni dovoljeno, prav tako mora biti plačano uvajanje.

Zakon pri študentskem delu ne predvideva obveznega povračila stroškov malice, prevoza, kilometrine ali dnevnic. Odmor za malico se všteva v delovni čas in mora biti plačan, sam strošek malice pa ni obvezen. Morebitno povračilo prevoza je stvar dogovora in se običajno uredi prek ur in urne postavke.

Tudi pri študentskem delu mora delodajalec zagotoviti varno in zdravju neškodljivo delovno okolje ter izvesti varstvo pri delu (VPD). Delodajalec za dijaka/študenta plačuje prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %), prijavo v zavarovanje (obrazec M12) pa uredi servis. V primeru nezgode je treba poškodbo takoj javiti neposrednemu vodji oziroma delodajalcu in jo prijaviti prek portala SPOT; če je posledica več kot tridnevna odsotnost ali gre za kolektivno oziroma smrtno nezgodo, je obvezna prijava Inšpektoratu RS za delo.

Polni delovni čas ne sme presegati 40 ur na teden, delovni dan pa največ 10 ur. Za osebe, mlajše od 18 let, veljajo posebne omejitve: prepoved nočnega dela med 22. in 6. uro (oziroma med 24. in 4. uro pri kulturni, umetniški, športni in oglaševalni dejavnosti) ter prepoved nekaterih nevarnih del. Za študentsko delo se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o delovnem času, odmorih, počitkih in posebnem varstvu mladih.